çinkova

dam örtüsü

Beypazari ağzindan sözcükler. 2010.

Look at other dictionaries:

  • cínkov — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo ◊ min. cinkova svetlica najvažnejša cinkova… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Panna Cinka — (Hungarian: Czinka Panna, Slovak: Panna Cinková) (1711(?) – 1772) was a famous Hungarian Romani violinist. Cinka was born in Sajógömör, Hungary (modern day Gemer, Slovakia) to a Romani family of musicians. Her father was a court musician of… …   Wikipedia

  • 1711 год в музыке — 1709 1710  1711  1712 1713 См. также: Другие события в 1711 го …   Википедия

  • lı̏topōn — m kem. bijela boja, smjesa cinkova sulfida i barijeva sulfata, služi za pigmentiranje boja i lakova …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • sfalerit — sfalèrīt m <G sfaleríta> DEFINICIJA min. cinkov sulfid ZnS, crn, neproziran; glavna cinkova ruda ETIMOLOGIJA grč. sphalerós: klizav, varljiv + it …   Hrvatski jezični portal

  • litopon — lȉtopōn m DEFINICIJA kem. bijela boja, smjesa cinkova sulfida i barijeva sulfata, služi za pigmentiranje boja i lakova ETIMOLOGIJA lito + grč. pónos: djelo …   Hrvatski jezični portal

  • cinkov — cȉnkov prid. DEFINICIJA koji je od cinka SINTAGMA cinkova mast preparat koji sadrži cinkov oksid, služi za mazanje i sušenje rana; cinkov hidroksid kem. Zn (OH)2, amfoterni spoj, topljiv u kiselinama i lužinama, netopljiv u vodi; cinkov oksid kem …   Hrvatski jezični portal

  • bárva — e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pločevína — e ž (í) v tanko plast stisnjena kovina: obdelovati, pocinkati, rezati pločevino; aluminijasta, bakrena, cinkova pločevina; emajliranje, krivljenje pločevine; posoda iz pločevine; pločevina za kotle, žlebove / valovita pločevina; škarje za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • plôšča — e ž (ó) 1. ploščat, navadno štirioglat predmet: plošča poči, se razbije, zlomi; položiti plošče; postaviti kaj na ploščo; debela, okrogla, tanka plošča; kovinska, lesena, marmorna, steklena plošča / rabi se samostojno ali s prilastkom: balkonska …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.